Dragi člani in ostali obiskovalci, odslej je na naši spletni strani na voljo tudi galerija fotografij, ki jo bomo postopoma polnili s posnetki dogodkov v preteklosti in s sprotnimi novostmi. Vabljeni k ogledu.
Dodali smo tudi rubriko oglasi, v kateri bodo za sedaj lahko vsi, ki prodajajo ali kupujejo karkoli v zvezi z gozdom, gozdarstvom ali lesom, brezplačno objavljali svoje ponudbe in povpraševanja. Svoje oglase lahko pošljete po lektronski pošti na naslov lastnikigozdov@gmail.com , joze.pojbic@delo.si ali po telefonu predsedniku DLGP Jožetu Pojbiču (041/769-439).

J. P.

Vsi, tudi lastniki gozdov smo od Geodetske uprave RS že dobili informativne izračune vrednosti naših nepremičnin in marsikdo v Prekmurju se je začudil, kako visoko so ocenjevalci ovrednotili gozdove v teh krajih. Cene, ki jih navajajo ocenjevalci Geodetske uprave, so daleč od dejanskih tržnic cen gozdov v Prekmurju v tem času, kar seveda kaže na veliko željo države po ustvarjanju baze za čimvečje stalne davčne prihodke v prihodnje.
Toda ocene vrednosti na vaših obvestilih še niso dokončne, rok za pritožbe je celo podaljšan in vsi se imamo možnost pritožiti. Čimveč pritožb čimveč lastnikov gozdov, ki so nam naše gozdove ovrednotili previsoko, bo še najboljše sredstvo za to, da dosežemo kakšne spremembe. To priporoča tudi Zveza lastnikov gozdov Slovenije oziroma njen tajnik Jože Mori. Pritožbe samo na ocenjeno vrednost gozda je treba napisati na obrazcu D (poglejte v brošuri, ki jo je dobilo vsako gospodinjstvo.´Sicer pa bomo še v tem mesecu sklicali sestanek članov Društva lastnikov gozdov Prekmurja, na akterem bomo razložili in prikazali postopek pritožbe.

Ker pa je vrednotenje nepremičnin samo izhodišče za poznejšo uvedbo davka na nepremičnine - zakon o tem davku je ravnokar v javn irazpravi in pripravi - je ZLGS oziroma njen upravni odbor o tem sprejela posebno stališče, saj je gozd edina nepremičnina v Sloveniji, ki kljub zasebnemu lastništvu ni prava zasebna lastnina, saj moramo lastniki zasebnih gozdov dovoliti rekreativne dejavnosti v naših gozdovih, v njih lahko vsakdo tudi "rekreativno" nabira gobe in plodove, omejujejo pa nas še druge funkcije, ki jih zakon o gozdovih pripisuje gozdu. Zato, ker torej moramo v naših gozdovih dovoljevati veliko (neplačanih) dejavnosti in ker lahko iz teh gozdov vsi odnašajo plodove, ki bi sicer nam lahko pomenili pomemben vir dohodka, smo v Zvezi lastnikov gozdov Slovenije predlagali, da gozdovi ne bi bili obdavčeni po zakonu o davku na nepremičnine. Ministrstvu za finance in poslancu Bogdanu Čepiču, ki se menda posebej ukvarja z zakonom o davku na nepremičnine, smo zato poslali naslednjo obrazložitev in predlog:

Pišemo vam v imenu Zveze lastnikov gozdov Slovenije, ki združuje 22 lokalnih društev lastnikov gozdov s skupaj 3000 člani (lastniki gozdov). Od lastnikov gozdov že nekaj tednov dobivamo klice z vprašanji o novem davku na nepremičnine, v katerega so vključeni tudi gozdovi.

Temeljno stališče zveze je, da je v Sloveniji gozd tudi po mnenju uglednih slovenskih pravnih strokovnjakov najbolj ohlapna vrsta lastnine in zato v novem zakonu zasluži posebno obravnavo.

 

Gozdni posestniki so že zaradi ekoloških funkcij gozda pri gospodarjenju močno omejeni. Pri poseku morajo upoštevati gozdnogospodarske načrte, v katerih je količina poseka omejena. Gozdnogospodarski načrti določajo tudi način gospodarjenja in dovoljene posege, kot je gradnja gozdnih prometnic, tehnologija sečnje in spravila ipd. Zato je gospodarjenje z gozdovi že v osnovi bistveno bolj omejeno kot npr. na kmetijskih površinah.

 

Zakon o gozdovih v 5. členu zapoveduje da mora lastnik gozda dopustiti v svojem gozdu prost

dostop drugim osebam, čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali. Lastniku v gozdu, ki je sicer njegova last, ostane tako samo les. Zato gozd v smislu nepremičnine nikakor ne moremo obravnavati enako kot npr. hišo, kamor lahko tujec vstopi le z dovoljenjem lastnika.

 

Lastniki so pri gospodarjenju še dodatno omejeni na področjih krajinskih parkov, Triglavskega narodnega parka, primestnih gozdov ter na območjih Nature 2000. Na teh območjih so potrebna še dodatna soglasja npr. za gradnjo gozdnih prometnic, brez katerih je gospodarjenje nemogoče.

 

Nekateri lastniki gozdov imajo v lasti tudi varovalne gozdove, kjer je gospodarjenje zaradi strmih in skalovitih terenov nemogoče ter gozdne rezervate, kjer je gospodarjenje prepovedano. Od teh gozdov lastniki ne morejo pridobiti nobenega dohodka.

 

Zelo nas tudi skrbi, kakšen bo po sprejetju novega zakona sistem vzdrževanja gozdnih cest. Do sedaj je za vzdrževanje gozdnih cest vsak lastnik gozda letno plačeval pristojbino v višini 9,6 % od katastrskega dohodka. Zbrani denar se je potem delil po občinah glede na dolžino gozdnih cest. Pri tem je bila upoštevana tudi solidarnost do tistih občin z večjo dolžino cest na hribovitih območjih, kjer gozdne ceste povezujejo tudi samotne kmetije in kjer je potrebno tudi zimsko vzdrževanje. Ker novi zakon v ničemer ne nakazuje nove rešitve, se bojimo, da se bo obstoječi sistem vzdrževanja gozdnih cest, ki traja že od leta 1995 in je dobro utečen, sesul. Pri tem bodo še posebej prizadete hribovske in gorske kmetije, kjer so življenjski pogoji že tako najtežji.

 

Bojimo se tudi višine davka. V zadnjem času namreč dobivamo številna klice lastnikov gozdov iz vse Slovenije, ki so od Geodetske uprave prejeli podatke o vrednosti nepremičnin. Vrednost gozda je po izračunu Geodetske uprave tudi do trikrat višja od tržne vrednosti gozda. S tržnimi cenami gozdov smo zelo dobro seznanjeni tudi po posameznih območjih v Sloveniji. Tako je sedaj povprečna cena gozda v Sloveniji med 0,5 in 0,6 EUR/m². Lastniki gozdov pa so od geodetke uprave pogosto prejeli oceno vrednosti, ki pogosto presega 1,5 EUR/m² in ki niti približno ni tržna cena. Še bolj čudno je, da za varovalne gozdove, s katerimi lastnik gozda sploh ne more gospodariti, državni
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov lastnikom plačuje po okrog 0,25 EUR/m², od geodetske uprave, pa so lastniki varovalnih gozdov prejeli vrednost preko 0,60 EUR/m².

 

Lastniki gozdov za omejitve pri gospodarjenju, kakor tudi za prost dostop drugih oseb ne dobijo nobenega nadomestila. Tako lahko lovci prodajajo meso in trofeje divjadi, ki so jo uplenili v njihovih gozdovih. Na ljubljanski tržnici lahko trgovci prodajajo gobe, ki so jih kupili od oseb, ki niso lastniki gozdov in so jih nabrali v tujem gozdu. Lastnik gozda pa bo moral za svoj gozd plačevati davek na nepremičnino (gozd) od katere dobi zelo malo.

 

Zaradi tega menimo, da bi morali biti gozdovi izvzeti iz obdavčenja nepremičnin. Menimo, da popolnoma zadostuje, če lastniki plačujejo davek od dohodka iz gozda ter da dvojna obdavčitev ni potrebna."

J. P. 

 

Letošnja strokovna ekskurzija Društva lastnikov gozdov Prekmurja je kljub slabemu vremenu in obilnemu dežju uspela. Petintrideset članov in njihovih bližnjih nas je v soboto, 25. septembra odšlo na pot na Hrvaško. V športnorekreacijskem centru Jarun pri Zagrebu smo si najprej ogledali svetovno prvenstvo poklicnih sekačev v delu z motorno žago. Na prvenstvu je tekmovalo 120 tekmovalcev iz 30 držav, med njimi je bila tudi slovenska ekipa.
Po ogledu tekmovanja pa smo se odpeljali še v Trakoščan, kjer so bili udeleženci ekskurzije navdušeni nad imenitno ohranjenim gradom in muzejem v njem. Tudi pozno kosilo po ogledu Trakoščana smo opravili na hrvaški strani meje na Železni gori, nato smo obiskali še vinogradnika v bližini Štrigove in se polni novih vtisov vrnili domov.
J.P.

 

 

 

Obvestila:

-Društvo je dalo izdelati majice in kape z našim znakom, ki jih lahko po skupni ceni 15 evrov dobite pri tajniku Jožetu Ciganu. Lepo bo, če bomo na prireditvah ali izletih opremljeni enotno.

• Ker nekateri člani še niso poravnali letošnje članarine, nekateri pa te svoje članske obveznosti niso opravili tudi v prejšnjih letih, pozivamo vse takšne, da članarino (10 evrov za leto) plačajo pri tajniku Jožetu Ciganu v pisarni Zavoda za gozdove Slovenije v Gornji Petrovcih ob delavnikih zjutraj do 8. ure ali po dogovoru ali pa denar nakažejo na račun pri SKB posl. Murska Sobota 03125-1000454062. Kdor svoje obveznosti ne bo poravnal do konca septembra, ga bomo v skladu s sklepom zadnje skupščine DLGP črtali iz članstva.

Predsednik DLGP

Jože Pojbič

To nedeljo, 22. avgusta bo na kmetijskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni že 12. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, ki ga vsako leto organizira Zavod za gozdove Slovenije. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri, razglasitev rezultatov in podelitev priznanj pa bo ob 16.30 uri. Poleg tega bo na razstavnem prostoru Zavoda za gozdove Slovenije vse dni sejma mogoče ogledati razstavo vrst lesa, za mlade pa bo tam Gozdna šola.
J.P.

Danes je bilo na Razkrižju v sklopu prireditev ob 12. občinskem prazniku pomursko izbirno tekmovanje lastnikov gozdov v delu z motorno žago in kot nova disciplina tudi v delu z gozdarsko prikolico.Tekmovanje je pripravila murskosoboška območna enota Zavoda za gozdove Slovenije. Za tekmovanje z motorno žago se je letos prijavilo rekordnih 17 tekmovalcev iz Prlekije in Prekmurja, najboljši trije, ki bodo avgusta tekmovali na državnem prvenstvu na kmetijsko - živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni, pa so bili Gregor Bec starejši, Gregor Bec mlajši in Boštjan Fekonja.
V delu z gozdarsko prikolico je bil od šestih tekmovalcev najboljši Boštjan Fekonja.
J. P.

EKSKURZIJA LASTNIKOV GOZDOV POMURJA V KLADJE NAD ŠENTJANŽEM                    
                                                                   

Desetega junija 2010 se nas je nekaj članov društva lastnikov  gozdov Pomurja odpravilo na Dolenjsko v vas Kladje nad Krmeljem na demonstracijo gozdarske mehanizacije in opreme  (DEMO PRP).
Na prireditvi so se predstavili številni proizvajalci gozdarske mehanizacije, delovne in zaščitne opreme za delo v gozdu, proizvajalci opreme za izdelavo lesa za kurjavo, proizvajalci kotlov na lesno biomaso, proizvajalci premičnih žag za razrez, izvajalci del v gozdu in drugi ponudniki storitev in proizvodov za dejavnosti v zvezi z gozdom. Prav tako je bil prikaz starih gozdarskih del in opravil.
Na samih deloviščih so delali stroji, katere  so lastniki gozdov nabavili v okviru Programa razvoja podeželja v obdobju 2007 – 2013.  S temi sredstvi je bilo do sedaj v Sloveniji kupljenih 221 adaptiranih kmetijskih traktorjev za delo v gozdu, 4 harvesterje (stroji za sečnjo dreves) in 33 gozdarskih prikolic s hidravličnim dvigalom. Nekaj te opreme so si tudi nabavili Pomurski lastniki gozdov.
Gozdarji take stvari podpiramo saj je  temelj vsakega uspešnega in varnega dela tudi dobra opremljenost. To še posebej velja za delo v gozdu, ki sodi med najnevarnejša opravila. 
Popoldne  pa smo si še v vasi Otočec pri Novem Mestu ogledali dve stari avtohtoni hiši Dolenjske.
Bili smo tudi na degustaciji dolenskega cvička.
Udeleženci ekskurzije na Dolensko smo na koncu našega druženja prišli do sklepa, da je potrebno take stvari še večkrat izpeljati.
                                                                  
                                                                                                                 Jožef Cigan

Od letošnje pomladi imamo v Prekmurju poleg klasičnih, stabilnih žag možnost videti pri delu tudi novost, mobilno tračno žago, ki jo je mogoče naročiti na dom ali v gozd. S to dejavnostjo se je začel ukvarjati Franc Ažman iz Dolenec, ki pravi, da ima že kar nekaj dela. Za sedaj za razrez hlodovine zaračuna 30 evrov po kubičnem metru, domov ali na primerno gozdno cesto pa žago pripelje, če ima naročnik vsaj štiri ali pet kubičnih metrov lesa za razrez. Njegova telefonska številka je 040-241-885.

J.P.