Društvo lastnikov gozdov Prekmurja
Gornji Petrovci 31d
9203 Gornji Petrovci

Aktualno

<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 > >>
 
Žaga, ki pride na dom
08.06.2010
Od letošnje pomladi imamo v Prekmurju poleg klasičnih, stabilnih žag možnost videti pri delu tudi novost, mobilno tračno žago, ki jo je mogoče naročiti na dom ali v gozd. S to dejavnostjo se je začel ukvarjati Franc Ažman iz Dolenec, ki pravi, da ima že kar nekaj dela. Za sedaj za razrez hlodovine zaračuna 30 evrov po kubičnem metru, domov ali na primerno gozdno cesto pa žago pripelje, če ima naročnik vsaj štiri ali pet kubičnih metrov lesa za razrez. Njegova telefonska številka je 040-241-885.

J.P.
 
 

 
 
Je človek v gozdu res samo neškodljiv gost?
05.06.2010

Letošnji Teden gozdov je potekal od 24. do 30. maja 2010. Osrednja prireditev Tedna gozdov je bila 26. maja v Josipdolu na Pohorju, območna enota ZGS Murska Sobota pa je v murskosoboški knjižnici pripravila okroglo mizo na letošnjo temo Tedna gozdov -  Prost vstop v gozdove in slogan Človek v gozdu gost.Slogan Človek v gozdu gost pomeni odgovorno obnašanje. Gostoljubnost gozda je velika, a ne neomejena. V gozdu smo zgolj gostje. Gozd je naravni ekosistem v katerega moramo vstopati kot gostje tako lastniki kot nelastniki gozdov. Odgovorno ravnanje z gozdovi zahteva predpise in spoštovanje predpisov. Gospodarjenje z gozdovi za lastnike gozdov in rabo gozdov za nelastnike določata zakon in drugi predpisi ter načela gozdarske stroke, ki jih je treba poznati in spoštovati. O vsem tem so na okrogli mizi govorili gostje: Robert Režonja z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predsednik Pomurske turistične zveze in župan Velike Polane Damjan Jaklin, mag. Milena Horvat iz Krajinskega parka Goričko, pisatelj in pesnik Tine Mlinarič, Aleksander Beer iz Zveze lovskih družin Prekmurja, stališča lastnikov gozdov pa je zastopal predsednik Društva lastnikov gozdov Jože Pojbič. Ta je na vprašanje voditelja Štefana Kovača :
 Ali lahko kot predsednik društva v katerega je včlanjeno preko 120 lastnikov gozdov, ki imajo v lasti preko 700 ha gozda, pa tudi sami kot lastnik gozda, predstavite stališče tistih, po katerih nepremičnini lahko vsakdo hodi, nabira plodove, velikokrat pa tudi dela tisto, kar nebi smel (divja z gorskimi kolesi in motorji, zaparkira dostopno pot v gozd, nabira gobe in kostanj v komercialne namene, ob vsem tem odmetava embalažo in druge odpadke)? odgovoril :

*Ne v našem društvu in ne v dvajsetih ostalih slovenskih društvih lastnikov gozdov, povezanih v zvezo, prostemu dostopu v gozdove nismo  nikoli nasprotovali. Ta v mejah normalnega nikoli ni bil predmet razprav. Drugače pa je s tistim, kar gre dandanes skoraj nujno skupaj z gibanjem po gozdovih: z nabiranjem gob in plodov. Tu smo lastniki gozdov mnenja, da nam država z zakonodajo, ki dovoljuje sicer omejeno, a nikoli učinkovito nadzorovano nabiranje vsakomur, krati našo lastninsko pravico do gozda. Gozd je tako v naši državi edina lastnina, od katere si lahko malenkost brez kakršnegakoli nadomestila odškrtne vsak, ki pride vanj. V kapitalističnem sistemu, za katerega smo se odločili ob osamosvojitvi in v katerem naj bi bila zasebna lastnina sveta, je to kaj nenavaden položaj. Nezadovoljstvo pa med lastniki gozdov narašča s tem, ko narašča število nabiralcev. Vsi dobro vemo, da pri tem količinskih omejitev nihče ne upošteva in tudi skoraj nikoli nihče ne preverja, zato dogajanje ni več obvladljivo in se iz rekreacije sprevrača v ropanje. Pogosto gre res celo za komercialno nabiranje, ni pa nujno, pa se vendarle dela škoda. Ljudje namreč lahko ob sedanji mobilnosti in veliki brezposelnosti v sezoni pogosteje in dalj časa nabirajo gobe in ostale plodove in si poskušajo na tak način nekoliko popravljati svoj družinski proračun, veliko ljudi, ki pogosto prihajajo, pa iz gozda odnaša veliko in preveč. Lastniki gozdov moramo tako del dohodka, ki bi ga lahko ustvarjali tudi z nabiranjem in prodajo plodov in gob v svojih gozdovih, prepuščati vsem drugim, ob tem pa se s pretiranim nabiranjem dolgoročno dela škoda vsemu gozdu kot povezanemu ekosistemu. Škoda je torej gospodarska – za lastnike  in ekološka – za gozd in če se bo tak trend nadaljeval, morda ni daleč čas, ko bomo lastniki od države zahtevali ali učinkovit nadzor za katerega vsi že vnaprej vemo, da skoraj ni izvedljiv, ali popolno prepoved nabiranja za nelastnike ali pa odškodnine za izpad dohodka oziroma za povzročeno škodo. Skrajni ukrep bi lahko bil tudi omejevanje svobodnega dostopa v gozdove, česar si nihče od nas ne želi. *

J.P.

 
 
Odprli razstavo Čar lesa

petek, 14.05.2010

V sredo so v Cankarjevem domu v Ljubljani slavnostno odprli razstavo ČAR LESA, ki jo za promocijo lesa in lesnih izdelkov organizirata Svet za les ter Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete. (Več na
www.carlesa.si). Razstavo je odprl predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič, ki je ob tem poudaril: "V Sloveniji imamo dovolj znanja, da ustvarimo, uskladimo in uresničimo sodoben koncept za umno rabo lesa, ter ustvarimo trdno podlago za razvojni preboj gozdarske, lesarske, papirniške in drugih na lesu temelječih gospodarskih panog. Presekati moramo z prakso, da Slovenija predstavlja le poceni kolonijo za črpanje našega visokokakovostnega nepredelanega lesa! Naša hlodovina gre večinoma nepredelana v izvoz, slovenski proizvajalci zahtevnih lesnih izdelkov pa uvažajo lesne dele, izdelane iz slovenskega lesa, iz tujine! Ko govorimo o slovenskem lesu, govorimo o potencialu 30.000 delovnih mest in o 1 milijardi evrov dodane vrednosti! To pa je za Slovenijo velika razvojna priložnost! V lesu se skriva potencial za prepoznavnost in ugled, za poslovno kakovost, uspešnost in inovativnost. Les jeveliko več kot surovina za kurivo! Možnosti njegove uporabe so zelo različne in so zato tudi izziv za interdisciplinarno obravnavo s strani oblikovanja, arhitekture, gradbeništva".

vir: Državni svet RS
 
 
 
 
Predsednik Državnega sveta na Brdu o slovenski lesno-predelovalni industriji  

četrtek, 06.05.2010

Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič se je udeležil posveta z naslovom Možnosti financiranja in subvencij na področju energetsko varčnih zgradb ter oken, ki je bi 5. maja 2010 na Brdu pri Kranju.

Uvodoma je predstavil poglede Državnega sveta na slovensko lesno-predelovalno industrijo in poudaril: "Za državo z veliko lesno zalogo, kot je Slovenija, je lesno-predelovalna industrija izjemno pomembna panoga s pozitivnimi okoljskimi in gospodarskimi učinki. A čim prej je treba pričeti reševati ključne probleme, ki danes zaznamujejo celotno lesno-predelovalno panogo, in posredno ali neposredno vplivajo na uspešnost poslovanja cele verige poslovnih subjektov, vezanih na to dejavnost (od večjih proizvodnih podjetij, kot tudi manjših mizarjev, oblikovalcev in dobaviteljev). "Rezultat" teh težav je, da je slovenska lesna industrija, še vedno delovno intenzivna panoga z nizko dodano vrednostjo. To stanje je posledica več dejavnikov - po eni strani gre za pomanjkanje konstruktivnega dialoga v sami branži in premajhno proaktivnost v globalnem trženju slovenske lesne industrije, problem pa je tudi odsotnost aktivne vloge države na tem področju kot promotorke tovrstne razvojne politike: večkrat sem že poudaril in to naj poudarim tudi danes, da bi ravno lesno-predelovalna panoga lahko bila glede na bogastvo te naravne surovine pri nas eden izmed paradnih konjev slovenskega gospodarstva. Nadvse nerazumljivo je, da les, ki porašča več kot dve tretjini slovenskega površja, kupujemo v sosednjih državah! Še bolj nerazumljivo je, da naša lesno-predelovalna podjetja kot svojo surovino uporabljajo slovenski les, ki prihaja iz avstrijskih žag. Nerazumljivo je tudi, da s surovino, ki predstavlja našo konkurenčno prednost, ne ravnamo dovolj smotrno! Prav tako je nerazumljivo, da lesno-predelovalna industrija danes zaposluje polovico manj ljudi, kot jih je pred leti in da letno izgubimo v lesno predelovalni industriji 10 odstokov delovnih mest."

vir: Državni svet RS
 
 
Sodobna gozdarska tehnologija prodira tudi v Pomurje

ponedeljek, 19.04.2010

Na dvanajst hektarjev veliki gozdni parceli ob Muri pri Razkrižju, na kateri so lanskoletna neurja skoraj povsem podrla nasad topola, je bilo pred kratkim mogoče prvič v Pomurju videti način spravila lesa za energetsko rabo s pomočjo zabojnikov oziroma kontejnerjev. Podrt in do poti pospravljen les so z velikim sekalnikom na kamionu sekali in spravljani neposredno v zabojnik na traktorski prikolici. Ta je zabojnike vozil do kamionskega obračališča, kjer so jih preložili na kamione in odpeljali k naročnikom. Le tako je bilo mogoče razmeroma hitro pospraviti in do kupcev odpremiti okrog 1.600 kubičnih metrov lesa. Podobno tehnologijo je v zasebnih gozdovih v Pomurju seveda težko uporabljati, saj so parcele tukajšnjih zasebnih lastnikov majhne in razdrobljene in se uporaba tako zmogljive tehnike ne izplača. Mogoče bi jo bilo uporabiti edino, če bi se za to dogovorilo več lastnikov na istem območju.
 
 
Cene lesa so še vedno nevzpodbudne

petek, 16.04.2010

Čeprav je bilo mogoče pred kratkim v časopisih zaslediti podatek, da se je celuloza kot osnovna surovina za papirno industrijo v zadnjem letu dni močno podražila in da so zato slovenski proizvajalci papirja v dodatnih težavah, se ta dvig cene celuloze ni odrazil na cenah celuloznega lesa na slovenskem trgu. Te so že več kot eno leto skoraj enake in pri nas, v Prekmurju, znašajo za mehke iglavce na kamionski cesti okrog 22 evrov za kubični meter. Podobno je tudi s cenami lesa, namenjenega mletju za lesno biomaso. Pri teh kupcih je cena za kubični meter med 20 in 21 evri, prav tako na
kamionski cesti. Za oboje je seveda pomembno, da je lesa dovolj velika količina, da se splača ponj priti s kamionom, zato je dobro, da se lastniki, ki imate manjše količine manjvrednega celoluznega lesa ali lesa za sekance na istem območju, med sabo dogovorite in združite svoje količine. Tako boste svoj les lažje prodali.
Podobno priporočilo velja tudi za kakovosne sortimente lesa, saj po dva ali tri hlode kupci ne bodo pošiljali tovornjaka. Tudi za kakovostni les cene trenutno niso ravno vzpodbudne, za hrast so na primer v zadnjem letu dni padle tudi do 30 odstotkov. GG
Murska Sobota hrast za žago odkupuje po 70 do 120 evrov za kubični meter, furnirske hlode pa do največ 200 evrov za kubični meter.
 
 
Klopi se že prebujajo

torek, 13.04.2010

Z Zavoda za gozdove Slovenije v času,ko se bo zaradi vseslovenske čistilne akcije in zaradi vse bolj pomladnega vremena v gozd podalo veliko ljudi, takole opozarjajo na nevarnost klopov, ki je ne kaže prenapihovati:

Ljudje večkrat pravijo, da je klop najnevarnejša “zver” pri nas. Nekateri si zaradi klopov ne upajo več v gozd. Pretiran strah je odveč, potrebna pa sta previdnost in ustrezno ukrepanje. Zahajanje v območja, kjer je veliko klopov, sicer pomeni določeno tveganje zaradi bolezni, ki jih prenašajo klopi, vendar je možnost, da po vbodu klopa zbolimo, na srečo razmeroma majhna, in to iz več razlogov:
- ker niso okuženi vsi klopi,ampak le manjši del;
- ker pride do okužbe redko,tudi če nas vbode okužen klop;
- ker le del oseb, pri katerih nastane okužba, tudi zboli.

Sorazmerno majhno tveganje za nastanek bolezni, ki jih prenašajo klopi, se da z enostavnimi ukrepi še zmanjšati:
Ko gremo v naravo, bodimo primerno oblečeni. Telo naj bo čim bolj pokrito: hlače naj bodo dolge, s hlačnicami v obuvalu, srajca z dolgimi, zapetimi rokavi, oblačila pa svetle barve, saj na njih lažje opazimo klope. Dobro zaščito nudijo odvračala ali repelenti, vendar zaščita s sredstvi za odganjanje mrčesa ni povsem zanesljiva in deluje omejen čas. Najpomembnejše je, da se takoj, ko pridemo iz gozda, pregledamo in odstranimo morebitne klope. Po možnosti se tudi oprhamo in zamenjamo oblačila. Klopa ne smemo iztrgati s silo, ker ga tako odtrgamo. Rilec in del telesa, ki ostane v koži, lahko povzroči ognojitev. Klopa primemo s pinceto tesno ob koži in previdno izvlečemo. Če to naredimo v prvih 24 urah, je možnost okužbe manjša.


Informacije:
Darko PRISTOVNIK (041 657-789)
Darko.Pristovnik@zgs.gov.si
 
 

Umrl pri podiranju drevja

Žal smo bili znova priča smrtni nesreči pri delu v gozdu tudi v naši pokrajini. V petek, 27. marca
se je v gozdu pri Tropovcih smrtno ponesrečil 59 - letni moški, ki je tega dne pomagal pri podiranju drevja in cepljenju polen. Ponesrečeni je s še enim moškim s traktorskim cepilcem cepil polena, medtem ko je tretji moški podiral drevje. Ko je žagar prežagal drevo in je to začelo padati, je 59-letnik stopil od traktorja v smer, kamor je padalo požagano drevo. Vrh krošnje ga je zadel in podrl na tla, tri ure zatem je umrl v murskosoboški bolnišnici.
Ob tem dogodku moramo znova opozoriti na to, kar v našem društvu vedno znova ponavljamo: delo v gozdu je nepredvidljivo in nevarno, zato ga ne smemo jemati zlahka. Zaščitna sredstva - čelada, zaščitne hlače, škornji in rokavice - niso samo nepotrebna in draga navlaka, ampak rešujejo življenja. Nesrečni moški v Tropovcih pri svojem delu ni uporabljal nobenega zaščitnega sredstva. In morda bi mu prav čelada, če bi jo imel in uporabljal, rešila življenje.
 
<< < 1 2 3 4 5 6 7 8 > >>

 
Obvestilo – spletni piškotki!
Na naši spletni strani, uporabljamo piškotke (angl.:cookies), ki so namenjeni / zagotavljajo, da naša stran deluje optimalno, omogočajo lažjo uporabo naše spletne strani in evidentiranje obiskovalcev. V kolikor boste kliknili »Strinjam se«, boste sprejeli / namestili vse piškotke.
Ne strinjam se